Ljuba Solza pretopljena v Biser,
Veter na Mykonosu boža najino lepljivo kožo.
Vroče je, hiša je bela, moja tema predihana.
Postavim ji usodno vprašanje.
Največja specialistka na svetu za čiščenje travm in zastojev povezanih z intimnostjo in spolno energijo je; nima pa odgovorov na usodna vprašanja, mi pravi in se otroško igrivo smeji, z velikimi zvedavimi očmi, polnimi ljubezni.
“Poznam pa nekoga, ki jih ima. Ki ti jih lahko pomaga osvetliti, saj zna brati sporočila vseh energij, ki obstajajo.
Vrhovni šaman in duhovnik starodavnega sistema IFA je,” začne razlagati o njem. “Zelo težko je priti do njega, a ko prideš, izveš vse. Vse.
In ti si dovolj pogumna, da boš vprašala vse.
Baba Femi mu je ime.”
MOJI RADOVEDNI VODNIKI IN PREDNIKI
Naslednje jutro se pripravljamo na obred z oceanom.
Prejšnji večer so nas obletavali helikopterji, morje je bilo osvetljeno s čolni, ki so v belo oblečene ljudi vozili iz jaht.
Sem, v epi center otoka. V Scorpios.
Tudi me smo oblečene v belo, okoli nas leti čebela.
Sasha Cobra se pogovarja z njo. “Čebele so predstavnice energije boginje lepote in ljubezni. Prinašajo nam sporočilo.” nam zašepeta.
Sedimo v krogu. Sedem žensk nas je.
Midve s Sasho in pet gostij hotela v epi centru.
Črnolaska ob meni ima dolge trepalnice, nima modrca, bohemsko obleka ji razkriva več kot pol prsi. Praktično vsi v Scorpiousu so oblečeni v take obleke, pred vstopom je razkošen indijanski šotor, kjer jih lahko kupiš.
Pove, da je gostujoča DJ-ka Scorpiosa, ki potuje po celem svetu, iz lokacije, na lokacijo. Ravno je priletela iz Mehike.
Tudi meni je Sasha rekla, naj ga ne nosim. Modrca.
Včeraj sem na individualnem intenzivnem retreatu več kot 9 ur dihala s svojimi prsmi - v njih se nabere največ čustev, travm, pa tudi zastale limfe.
"V mehko tkivo dojk, se skrijejo vse solze, ki jih ženske ne izjokamo. In če jih tudi potem z ljubeznijo, s soočenjem in zdravilnim dotikom ne sprostimo iz sebe, se strdijo. V bulice. In preselijo tudi v pljuča. Nas sušijo. Nas dušijo."
Vseeno ga imam danes, modrc. Saj je brez kosti.
Čutim pa, kako so moje prsi nežne, zmehčane drobnih vozličkov. Prav čutim, da imam danes razsvetljene joškice. Hihi.
Rdečelaska nasproti mene, ga ima tudi. Modrc. Pa polno usodnih vprašanj.
Črnolasa DJ-ka jo pogleda. “Take zadeve se pa najbolj splača vprašati Baba Femija.” Medtem miga z rokami, da žvenketajo njene zapestnice.
S Sasho se nasmehneva. Obe prvič vidiva DJ-ko.
Kakšna je možnost, da izmed vseh dajalcev odgovorov na svetu, ona zdaj omenja ime, ki je le redkim poznano.
Točno tisto ime, ki mi je bilo priporočeno včeraj?!
Plapola s trepalnicami in nam vsem začne razlagati: “Veste, to je en starodaven šaman, živi v Houstonu in čisto vse pove, kar ga vprašaš. Vse ima prav! Kadar ne vem, katero lokacijo naj izberem, imam kakšno pomembno vprašanje, ali sem na razpotju, kaj je moj naslednji korak v življenju, ga pokličem po Skypu. Do zdaj se je vedno vse izkazalo, da je bilo res in prav. Zelo težko je priti do njega … ampak je vredno.”
Nimam kaj.
Usodni pogovor se hoče pogovoriti z mano.
V svoj blokec, s svetlečimi roza platnicami, si zapišem ime usodnega šamana. Ga podčrtam. In dodam klicaj.
Na isti strani imam z velikimi črkami napisan tudi čudovit stavek, ki mi ga je Sasha dan prej, med dihalnimi vajami povedala.
“Ko Ženska diha tako, da se njen dih ljubi z njenim srcem, postane magnetična, sočna in zdravilo zase, za svojega Moškega in vse bližnje.”
RAZSVETLJENE JOŠKICE
Kreta.
Štiri dni kasneje.
Lepim se od vročine in jem mrzlo lubenico.
Ventilator imam ugasnjen, da ga bom brez brnenja lahko poslušala.
Šamana iz Houstona.
Sashi je naredil uslugo in me vzel čez vrsto …
V rožnatem blokcu imam napisana vprašanja.
Vse ga bom vprašala, ne samo tisto, kar me usodno zanima.
Skype je prižgan.
Čebela obletava mojo rdečo poslastico.
Baba Femi ima lešnikove oči, polne topline.
Nobenega uvoda.
Nič ne ve o meni. Samo ime mene, moje mame in moj rojstni datum.
Nič drugega ne rabi vedeti. Energije bodo meni povedale, kar rabim vedeti jaz.
V bistvu … v resnici … bodo le potrdile moja občutja.
To poudari. V esenci se gre za prebujanje moje komunikacije z mojo dušo in vsemi dimenzijami energij. Ta komunikacija je naravna - samo obuditi jo je potrebno.
Šaman meče Orishe.
Z gromkim glasom izgovarja moje ime, ime moje mame in kliče moje vodnike, ter prednike.
“Preden me karkoli vprašaš, ti moram predati sporočilo, ki ti ga oni prinašajo.”
“Prav.”
Orishe ropotajo.
Čakam.
“Najprej želi govoriti s tabo tvoja babica, pa mamini strani. Umrla je, ko si bila stara manj kot dve leti.”
Pokimam.
“Ja. 18 mesecev.” Kot da gre za najbolj običajen small talk.
Mama Gusti. Niti ene same slike nimam z njo.
Ne spomnim se, da me je imela v naročju.
Ne spomnim se, da sem jo obiskala v bolnici na Jesenicah, kjer je hirala od bolečin.
“Avguština je tukaj. V imenu vseh ima zate vprašanje.”
To, da se je ‘prikazala’ moja pokojna babica - to me niti toliko posebno ne presneti. Me navduši. Nikdar nisem še govorila z njo … Z Waynom Dyerjem ja. Redno me obišče, kadar ima le priložnost. Moja babi … me ni pa še nikoli ne obiskala, ne nagovorila. Ampak … da pa ima vprašanje zame.
A ne bi moralo biti obratno?!
Iz začudenja se popraskam po glavi. “Babica ima vprašanje zame?”
Na njenem pogrebu je deževalo. Kot da bi iz neba padle vse solze, ki jih je celo življenje zadrževala. Kot da so končno dobile svobodo, ko je njena duša odplavala iz telesa.
Solze, ki jih ni smela jokati, ko ji je kot punčki umrla mama. Solze, ko je oče zapil vse njihovo premoženje.
Solze, ko že kot deklica morala čistiti tuje hiše, da ni stradala. Solze, ko jo je nemški vojak zapustil nosečo.
Solze, ko so ji vzeli otroka – pankrta! In ga dali v rejništvo, ker ga je pustila doma, da je ribala tla za preživetje.
Solze, ki so se zgostile v raka, v njenih pljučih, v njenih prsih.
Solze, ki so se v njej posušile, ko je izdihnila svoj zadnji dih, tako prehitro, tako premlada, tako nesrečna.
“Ne samo ona!” me odločno popravi.
“Vse tvoje vodnike in prednike ta odgovor zelo zanima.”
“Ja, kaj nekaj jih pa tako zelo zanima? To pa zdaj zanima mene!”
Šaman razširi roke, glasno zavzdihne in zavije z očmi.
“Savina!
Kje nekaj je tvoja knjiga?! Kdaj bo končno enkrat že izšla?! Pa kje je?!”
Skrijem obraz v dlani in se začnem se smejati.
Pa še bolj smejati.
Usodni šaman se mi pridruži.
In pravi, da vsi moji, ki se zdajle pogovarjajo z mano, pokajo od smeha in hkrati zmigujejo z glavo. Da me je vprašal v istem tonu, kot so ga imeli oni.
Tega vprašanja sem od ‘ljudi na zemlji’ navajena.
Sama sebi sem si to vprašanje že tolikokrat zastavila. Na živce si grem že z njim. Pa s tem odlašanjem.
Ampak, da me pa mora moja mrtva babica to vprašati, naveličana čakanja …
Zasluži si odgovor. Zaslužim si odgovor. Zaslužiš si odgovor.
Zaslužimo si knjigo.
9 let je minilo, odkar je bila izdana knjiga ‘Zamenjam razsvetljenje za hiter vibrator.
Tukaj je odgovor.
11.11. bom končno rodila novo knjigo!!!
Z naslovom …
9 LET PO RAZSVETLJENJU 🙂
Od zdaj naprej pa vsako nedeljo tudi nedeljska pisma.
Tudi moji vodniki navijajo zato, da jih spet pišem.
Toliko ene intimnosti, čutnosti, odprtosti in zgodb sem delila in smo delile letos v naši online šoli Lifting Zlate Ženske.
Ampak ta nedeljska pisma - ta pa vseeno prav manjkajo!!!
POGREŠALA SEM NAJINE NEDELJE
Avguština mi je rekla, da je ponosna name, da svoje solze spreminjam v besede, besede pa v bisere.
Da svoje solze čutim, ter opogumljam ženske, da čutimo sebe.
Da ena drugo opogumljamo.
Avguština je bila tako sama.
Me pa nismo same.
Nisi sama.
Gleda me iz nebes. Priganja me zato, ker ve, da si to jaz najbolj želim zase. In da to kar pišem, najraje delim s tabo. Da takrat, ko pišem, čutim sebe - to pa je zdravilo za vse.
"Ve, da z vsako svojo solzo, ki jo spremenimo v biser, z vsakim svojim čustvom, ki si ga Ženske upamo pogledati: ne osvetlimo samo sebe in svojih bližnje - ampak tudi svoje prednice in naslednice!"
Avguština želi, da pišem zase.
Avguština želi, da pišem tudi zanjo.
Ona ni čutila sebe. Ni znala. Ni zmogla. Nikogar ni imela, ki bi ji pomagal.
Pogrešala sem nedeljska pisma.
Pogrešala sem tebe.
Ko v nedeljo zjutraj potuješ z mano po čustvih in tudi ti meni kaj lepega napišeš.
To je pa moj ljubi obred - da potem berem vaše odzive in doživljanje pisem.
Pogrešala sem sebe, ko pišem.
Pogrešala sem mene in tebe.
Zdaj bo to spet najin ritual.
Zdaj si bova upali iti še globlje. V solze, v bisere. V sončne žarke. V Ljubezen. In tudi v bolj magnetične, pogumne, tantrične, senzualne, erotične in usodne teme.
Zdaj je nov začetek. Novo rojstvo.
Rada te imam, hvala, da si z mano.
Tudi jaz sem s tabo! Cela.