"Zakaj si se odločila za delo z mano, za priključitev Liftingu zlate ženske?"

Opazila sem tebe in tvojo delo takoj na začetku, ko si se medijsko izpostavila. Imela si tisto nekaj, nekaj si imela za povedet in jaz sem sledila tvojemu delu, tvoja nedeljska pisma so počasi burkala moj mirni speči ocean in bolj kot sem sledila tvojim vajam bolj sem čutila, da se nekaj premika (ne samo prsi)..

Življenje sem si postavila na glavo, pri 25.letih sem imela svojo 'popolno' družino in govorila sem si, da je vse ok, da je tako kot mora bit, imam dva zdrava otroka, s partnerjem sva si uredila hišo z vrtom, ... Navzven je vse popolno. V resnici sem tlačila sebe, svoj veliki jaz sem stlačila v majhno škatlico in ga skrila, da ne bi ki od kod pogledal. Zavedala sem se, da v istem trenutku ko se bo pojavila 'svobodna velika Jasmina', da bo vsega konec, ker ona ne hodi po prstkih in se ne boji kaj bo, ona gre in ruši, uniči in zažge vse s temelji vred.

In potem nekega dne se je točno to zgodilo. Škatlica je počila, in jaz sem se prebudila iz svojega 7.letnega 'spanca' in pogledla kaj sem naredila, kaj sem dovolila, da se dogaja in kje sem pristala in kam to vodi... in sem rekla NE! Začela sem se zavedati svojega potenciala, začela sem spet poslušati svoj glas, ki je kričal, ves čas je kričal, samo jaz sem ga dala na 'mute'. Uničila sem vse, kar sem zgradila v tistih 7.letih, ostala brez vsega, odpovedela se hiši in šla na svoje, za otročka sem seveda poskrbela, super sta, sta ena redkih otrok ločenih staršev, ki nista pod pritiskom in nista izgubila nobenega od naju – staršev. Zelo sem ponosna na naju, da vseeno lepo vzgajava svoja otroka in da se oba trudiva biti najboljša starša kar sva lahko.

Po tem zatišnem in 'izoliranem' živjenju, sem imela takoj na začetku strašne težave, vse kar sem kdaj verjela, se mi je postavilo na glavo. Nisem več vedela kdo sem, kako se obnašati, kaj se dogaja z mano. Skratka, res sem se zrušila do konca, samo otroka sem imela in sebe, vse ostalo je izginilo in bilo je grozno.

Kasneje je začelo postajati vedno boljše, lani sem si zaradi tega vzela leto 'plačanega dopusta'. Ugotovila sem, kdo želim postati, česa si želim, kakšne kariere, za vse sem imela čas in še nazaj sem se 'socializirala'. Veliko sem naredila zase, a mi je še vedno nekaj manjkalo, in takrat si ti ravno predstavila program Lifting zlate ženske. Nekaj v meni je reklo: »Ja, to nujno potrebujem!« Daleč od tega, da si ga lahko privoščim, pa vseeno, skoraj sem že pisala, »kaj pa na obroke?« Ko so se uredile še finance, ni bilo več dvoma, čutila sem, da bo to najboljša investicija, ki sem jo kadarkoli naredila. Bila sem izgubljena in morala sem se najti. V tvojem programu sem videla bližnjico, do tega, da končno zavestno prevzamem krmilo svojega življenja in to sem tudi dobila.

"Kaj čutiš, da ti bo to, kar si odnesla od te izkušnje (do) danes, še prineslo v smislu priložnosti, prihodkov oziroma nadaljnjega razvoja?"

Delo s tabo me je postavilo nazaj v moj center, začela sem se sprejemait, nehala sem se obsojati, dala si mi tisto vero, da sem vredna in da zmorem. Dala si mi res res ogromno, prav v tem programu sem si na novo postavila temelje in to zdrave močne temelje, na katerih gradim in bom lahko še naprej gradila sebe. To so tisti nevidni deli.

 

Vidno sem pridobila na nežnosti, tako do sebe, kot do drugih. Obenem nisem več tako perfekcionistična, sprejemam da to, največ kar lahko zdaj naredim a hkrati vidim v vsem priložnost za izboljšavo. Sprejela sem, da ne morem zmagati maratona, če nimam kondicije in grem prvič tečt. Najprej je potreben trening.

 

Potem, ko si še čustva izenačila z mišico, ki se jo da trenirat, se mi je odprlo novo obzorje. Pomladila sem se, nimam več globokih črnih podočnjakov, prsi so se mi izboljšale, zdaj imam lepše prsi, kot preden sem imela otroke. Moje prsi so tudi večje (nisem navdušena a sprejemam).

Najbolj otipljivo kar lahko rečem je, da sem popolnoma spremenila svoj pogled na svet, moje prioritete so se zamenjale, nisem več tako trmasta, ne treskam več z glavo v steno, zgradila sem tako zaupanje v življenje, čutim, da je zame poskrbljeno. Čutim, da sem na svoji poti, da sem se poravnala in sprejela, da je to da vidiš željo tudi del poti. Vem, da izpolnitev želje pride, ko bom pripravljena. Lažje je živeti v sedanjosti, če ne pogrevaš preteklosti in se ne osredotočaš samo na prihodnost. Moj največji preboj je, da samo sem. Sem in več ne bežim in se ne skrivam in lovim. Dovolj je, da sem, da ostajam v sebi. Vse drugo pride samo od sebe.

 

Vse česar sem se naučila, bom lahko uporabljala celo življenje. Stvari, ki si nas jih učila, so vsesplošno uporabne, tako zasebno, družbeno, karierno. Skratka, ne vem, če je kakšno področje v življenju, kjer ponujeno znanje ne bi bilo aplikativno. Lahko bi rekla, da si ustvarila program v katerem vsaki udeleženki pokažeš in daš možnost, da razvije svojo super moč in jo sprejme in lahko živi z njo - in to ponosno!

 

Postavila sem se celo tako daleč, da si upam kreirati. Zdaj poslovne ideje dežujejo iz mene in eno od njih sem prav začutila. Tako delam svoj novi projekt v poslovnem smislu, združila sem nekaj znanja, ki sem ga pridobila in odkrila/sprejela svojo strast in čutim, da bom na trg postavila čudovit produkt, ki bo osrečeval in 'opogumljal' ženske.

"Komu bi priporočala delo z mano in zakaj? Kaj bi rekla tistemu, ki še okleva? Bi še kaj dodala?"

Delo s tabo bi iskreno povedano, predpisala vsaki ženski, še posebej tisti, ki ga sploh »ne potrebuje«. Mislim, da bi se tega, kar ti počneš, morala učiti vsaka ženska, brez izjeme. Ne zavedamo se kdo smo in potem v življenju tečemo za nekimi ideali in stvarmi in se hočemo postaviti nekam. Meni si ravno ti pojasnila kaj je pomembno, pojasnila si mi, kako deluje moje telo, naučila si me, kako se sodeluje s svojim telesom, kako se dela s čustvi, kako si povečaš in napneš prsi, kako se pomladiš, okrepiš lase in še in še.

"Kaj si pričakovala od Liftinga?"

Od liftinga sem iskreno povedano pričakovala, da bo to neke vrste samopomoč za razočarane in stolčene ženske, prostor kjer se bomo boljše počutile, delale malo joge in masirale prsi.

"S puncami ste se zelo povezale, tudi prijateljske vezi ste spletle med sabo. Mi lahko poveš malo več o tem povezovanju?"

Jaz se osebno nisem povezovala z nobeno iz skupine. Napisala sem dva, tri poste in občasno napisala kakšen komentar, ko sem začutla, da lahko kaj prispevam na temo. V program sem se prijavila v prvi vrsti zaradi sebe, ker sem upala, da bom tukaj dobila orodje s katerim lahko delam in sem bila res posvečena samo sebi, nisem iskala novih prijateljstev-tudi nisem tak človek. Šla na delavnico, da delam na sebi in tega dela je bilo ogromno in ni še konec. Preprosto nisem imela želje po osebnem povezovanju.

"Kaj ti je in ti še pomeni naša skupnost? Kakšni so občutki o njej? Se počutiš varna?"

Mislim, da je ta naša zlata skupnost res nekaj posebnega in edinstvenega. V skupini se prav čuti podpora, sočutnost in absolutno sprejemanje vsake posamezne od nas. Na rednem programu imamo osebne težave, za katere se po pomoč in sočutje prav zatečemo v to skupino in prav neverjetno je, ko katera pride s kakšno ekstravagantno težavo in jo podpremo, iskreno in brez obsojanja si stojimo ob strani. Takšna ženska skupnost kot smo jo ustvarile, je skoraj že pravljična. Ena od druge imamo podporo in vedno vemo, da če imamo težavo o kateri s svojimi bližnjimi ne moremo govoriti, lahko pridemo v skupino in vedno prejmemo moč za nov zagon. Mene je ta naša skupina na novo postavila, dobila sem novi 'mind set' in zdaj vrjamem, da je vse mogoče, kar si želiš, samo delati je treba. Tukaj sem videla, da se da delati tudi drugače, kot sem bila naučena, kar mi daje čisto nove ideje in super se počutim, delo me več ne izčrpava, ampak mi daje novo inspiracijo in zdaj vidim vsako malenkost in jo proslavljam, včasih pa je bil samo končni rezultat pomemben.

"Kateri je bil tvoj največji aha moment?"

Moj največji Aha moment je bil, da smo cvet in čebela sama prileti na cvet. Tukaj sem še imela največji problem sprejemanja tega. Zdaj pa delam na tem in vedno, ko hočem letet, se spomnim, da sem cvet in da je moje delo, da cvetim. Vedno boljše mi gre.

"Kje si se najbolj našla?"

Povsod sem se našla, na vsakem modulu sem imela stvari za urediti pri sebi in to sem počela, kolikor dobro sem lahko. Lifting sem vzela totalno resno, še nobene šole nisem vzela tako resno, še domače naloge sem delala. Bila sem totalno raztresena in sem se tukaj sestavila in se prav veselim naslednjega leta. Če me kdo vpraša, bi šla še enkrat v isti program, brez nadgradnje, saj se zavedam, koliko sem bila polomljena in videla sem kako se sestavljam. Prepričana sem, da bi vso vsebino še enkrat čisto drugače dojemala in hec je v tem, da je program zelo širok in nisem mogla vsega absorbirati, vzela sem tisto, kar sem najbolj nujno potrebovala in želim se še v druge stvari poglobiti. To bom počela drugo leto.

"Je bilo katero področje, ko si bila jezna name, da sem pritisnila na tvojo bolečino, tvojo travmo, tvojo slabost? So bile tudi takšne tem in kako si se soočila s tem?"

Nikoli nisem bila jezna, mislim da sem bila ves čas preveč navdušena nad tem, kar je prišlo iz mene in za vse sem bila srečna. Videla sem, kaj se dogaja v meni in dobila ožnost, da to »pospravim«. Nekoč sem verjela, da nimam čustev, nikoli nisem bila na nič pretirano navezana, zaljubljena tudi ne, nisem se bala nikogar, ničesar. Taka praznina, sem pa bila zelo prilagodljiva in čuteča za druge, zato me to družbeno gledano ni oviralo ampak sem pač dala vsakemu, kar je rabil in je bil mir. In seveda, ko sem se začela ukvarjati s čustvi, sem bila kot mala deklica v trgovini z oblekcami in vse sem lahko preizkusila. Savina je rekla, da so čustva mišica in da je treba trenirat. Zelo sem uživala v vsakem čustvu. Tudi jokala sem, veliko sem jokala. Mislim, da sem se zjokala za celo obdobje v katerem nisem jokala tja do 5. leta, ko sem nehala jokati. Med eno meditacijo sem se spomnila, zakaj sem nehala jokati. Spomnila sem se male prizadete punčke, ki je nihče ni razumel in je bila sama, nekega dne, ko ni mogla več, se je odločila, da bo sama, da ne rabi nikogar in nič in nihče je ne more prizadeti. Takrat sem zjokala vse za nazaj. Naučila sem se, da ni nič narobe z jokom, da ni šibkost in da se super počutiš, ko se zjočeš.

"Si odkrila kaj posebnega o sebi, kaj kar še prej nisi vedela, da imaš? Katere vrline in občutke si povečala, katere si odpravila? "

Da sem posebna, mi je bilo že od nekdaj jasno. Če nikamor ne pašeš, si poseben. Ta program mi je pokazal kako se imeti rada in na primerih nam je Savina prikazala, kako to izgleda. Živimo v obdobju, ko vse poduhovljeno »pali«, vsi smo polni nekih življenskih resnic, ki smo jih nekje prebrali, slišali. Ko pa vprašaš, kako to izgleda, se zalomi. Vsi bi radi to vedeli! In Savina to zna prikazat na živem problemu. Spomnim se prvega pravega prepira in sem zelo hvaležna zanj, takrat je Savina na primeru pokazala, kako se odreagira, ko si napaden in prizadet, to mi je bilo res fantastično, tukaj se je pokazala da res razume kaj predava... res neverjetna <3

"Kako se ti zdi ekipa, tehnična pomoč, pomoč moje ekipe?"

Cela ekipa je fantastična, kar koli je bilo, ste takoj uredile. Super ste <3